
Kolo: preprosta iznajdba za boljši svet
Leta 2018 so Združeni Narodi 3. Junij označili za svetovni dan kolesa. Praznik obeležuje nekaj, kar se je večina med nami naučila uporabljati že v otroštvu – vožnja s kolesom je ena najboljših stvari, ki jih lahko naredimo zase in za skupnost okoli nas.
Najbolj priljubljeno prevozno sredstvo na svetu
Kolo je eno naj izjemnejših prevoznih sredstev, kar jih je človek ustvaril. Vsako leto po svetu izdelajo približno 130 milijonov novih koles – kar pomeni skoraj štiri kolesa vsako sekundo. Letno proizvedejo približno dvakrat več koles kot avtomobilov, danes pa je po svetu v uporabi več kot dve milijardi koles.
To niso zanemarljive številke. Kolo je najbolj razširjeno prevozno sredstvo na svetu, njegova priljubljenost pa še naprej raste. K temu pomembno prispevajo tudi električna kolesa, ki omogočajo dostopnost kolesarjenja širšemu krogu ljudi, na različnih terenih in v vseh življenjskih obdobjih.
Te številke pa zajemajo prav vse vrste kolesarjev – dnevne migrante, tekmovalce, otroke na poganjalčkih, upokojence na električnih kolesih in vse vmes. Kolo ni le eno prevozno sredstvo; za vsakega uporabnika pomeni nekaj drugega.
Več kot le ena oblika kolesarjenja
Ko omenimo športno kolesarjenje, si večina predstavlja cestna kolesa in dirke, kot je Tour de France. Cestno kolesarstvo res predstavlja največji del trga, vendar je le del veliko širše zgodbe.
Kolesarstvo se je razvilo v številne discipline, vsaka s svojo kulturo, skupnostjo in potrebami po infrastrukturi. Prav zato je pomembno razumeti raznolikost kolesarskega sveta – saj infrastruktura, ki ustreza eni skupini uporabnikov, pogosto ni primerna za drugo.
CESTNO KOLESARSTVO
Najbolj razširjena oblika kolesarjenja. Poudarek je na vzdržljivosti, hitrosti in premagovanju razdalj po cestah. Potrebuje varno cestno omrežje in kakovostne kolesarske povezave.
ENOSLEDNICE (TRAIL) IN ENDURO
Najhitreje rastoča kategorija gorskega kolesarstva. Združuje vzpone in tehnično zahtevne spuste ter spodbuja druženje in napredovanje kolesarjev vseh ravni.
PUMPTRACK IN DIRT JUMP
Kompaktne, namensko oblikovane proge za razvijanje ravnotežja, koordinacije in nadzora nad kolesom. Primerne so za vse starosti in stopnje znanja.
MESTNO IN VSAKODNEVNO KOLESARJENJE
Kolesarjenje kot način prevoza. Razmah električnih in tovornih koles je še povečal njegovo priljubljenost. Na Nizozemskem se denimo na delo s kolesom vozi kar 58 % prebivalcev.
CROSS-COUNTRY (XC)
Vzdržljivostno gorsko kolesarjenje po naravnih ali urejenih enoslednicah. Olimpijska disciplina od leta 1996.
DOWNHILL (DH)
Hitri spusti po strmih in tehnično zahtevnih progah. Ena najbolj atraktivnih disciplin za gledalce in tekmovalce.
GRAVEL IN PUSTOLOVSKO KOLESARJENJE
Združuje elemente cestnega in gorskega kolesarstva. Kolesarjem omogoča raziskovanje območij, ki jih z običajnim cestnim ali gorskim kolesom težje dosežejo.
BMX
BMX dirkanje je olimpijska disciplina od leta 2008, BMX freestyle pa od leta 2020. Gre za ustvarjalno, dinamično in atraktivno vejo kolesarstva.
Čeprav imajo vse te discipline skupni dve kolesi in pedala, predstavljajo zelo različne načine doživljanja sveta. Otrok, ki začne voziti po pumptracku, lahko kasneje postane tekmovalec v BMX-u ali navdušen trail kolesar. Nekdo, ki se sprva vozi v službo s kolesom, lahko odkrije čar gravel avantur. Pomembno je le, da začne voziti.

Dobro za telo. Dobro za duha.
Ne glede na disciplino so koristi kolesarjenja za zdravje dobro dokumentirane. Kolesarjenje izboljšuje srčno-žilno kondicijo, krepi mišice ter razvija ravnotežje in koordinacijo, pri tem pa ne obremenjuje sklepov.
Primerno je za štiriletnike, ki se šele učijo voziti, za najstnike, ki iščejo nove izzive, in za odrasle, ki želijo ostati aktivni. Malo športov je tako dostopnih in primernih za vse življenjsko obdobje.
Poleg tega kolesarjenje ponuja nekaj, česar številne druge oblike vadbe ne morejo – ljudje se nanj radi vračajo. Kombinacija gibanja, svežega zraka, napredka v spretnostih in užitka ustvarja navado, ki dolgoročno izboljšuje zdravje in kakovost življenja.
Varni kolesarji nekje začnejo
Kolesarji, ki svoje spretnosti razvijajo na namenski infrastrukturi – pumptrackih, kolesarskih parkih, učnih poligonih in enoslednicah– postanejo samozavestnejši in bolj varni tudi v vsakdanjem prometu.
Ravnotežje, občutek za prostor in obvladovanje kolesa se razvijajo skozi ponavljanje v varnem okolju, še preden se kolesar sreča z zahtevnejšimi prometnimi situacijami ali terenom.
Skupnosti, ki vlagajo v kakovostno kolesarsko infrastrukturo, praviloma pridobijo več aktivnih prebivalcev in bolj varne kolesarje.
Prostor, ki privabi ljudi
Razlika med skupnostjo, kjer ljudje redno kolesarijo, in tisto, kjer ne, je pogosto zelo preprosta: ali imajo ljudje na razpolago primerno infrastrukturo?
Dobro umeščen pumptrack, privlačena enoslednica skozi park ali učni poligon za začetnike lahko pomenijo razliko med željo po gibanju in dejansko navado.
Na podlagi več kot 350 projektov v 18 državah smo ugotovili, da se kakovostno zasnovani prostori hitro napolnijo z uporabniki. Otroci pridejo s poganjalčki, starši ostanejo in se vozijo skupaj z njimi, najstniki dobijo razlog za gibanje na prostem, starejši pa ponovno odkrijejo veselje do vožnje.
Vsaka aktivna skupnost se začne s prostorom, ki ljudi privabi k gibanju. Če razmišljate o pumptracku, kolesarskem parku ali drugem prostoru za aktivno preživljanje prostega časa, smo vam z veseljem na voljo za pogovor.


