Kaj je pumptrack poligon?
Pumptrack poligoni oziroma Koloparki predstavljajo hitro rastoč trend na področju športne infrastrukture. Samo v Sloveniji smo tako v zadnjih dveh letih zgradili preko 30 tovrstnih poligonov. Kaj pravzaprav pumptrack poligon oziroma Kolopark je si lahko preberete v naslednjih nekaj odstavkih.
Pumptrack poligon oziroma Kolopark predtavlja:
- Atraktivno in varno športno infrastrukturo na prostem
- Asfaltno krožno stezo z ritmično povezanimi grbinami in zavoji
- Športni objekt primeren za vožnjo s kolesi, rolkami, rolerji, skiroji in ostalimi športnimi rekviziti na kolesih
- Športni objekt primeren za uporabnike od 2. do 70. leta
- Stičišče lokalne skupnosti
- Inovativen način poganjanja s spreminjanjem težišča
- Fizično intenziven način gibanja
- Športno infrastrukturo, ki spodbuja razvoj ravnotežja in koordinacije
- Športni objekt, ki ga je umestiti v neposredno bližino uporabnikov
- Trajen objekt, ki potrebuje minimalno vzdrževanje
- Objekt v zemeljski, betonski, asfaltni ali modularni različici
Zgodovina
Pumptrack poligoni izhajajo iz 70. let prejšnjega stoletja. Takrat so predstavljali predvsem pomanjšane verzije BMX prog in so omogočale razvoj in usvajanje določenih kolesarskih veščin. Zelo podobni so jim bili tudi t.i. snake runi v rolkarskih oziroma skate parkih. Pumptrack poligone so v 90. letih za svoje vzeli tudi gorski kolesarji ter jih prilagodili svojim potrebam. Poligoni, ki so bili takrat zgrajeni izključno iz zemlje, so se začeli širiti po svetu in zrasli na številnih javnih površinah in tudi zasebnih dvoriščih. Ker so bili narejeni iz zemlje so bili tovrstni poligoni sicer dostopni prav vsem, vendar so bili po drugi strani primerni le za kolesarje, po njih se ni dalo voziti v slabem vremenu, dokler se vozna površina ni posušila. Zemeljske poligone je potrebno zaradi mehanske obrabe in vremenskih vplivov nenehno vzdrževati, pri tem ipa je potrebno imeti posebna znanja in izkušnje.
Ker zanesenjaki neredko hitro izgubijo voljo do vzdrževanja, zaposleni v javnih službah pa nimajo potrebnega znanja in izkušenj za vzdrževanje, so upravljalci tovrstnih objektov lahko v primeru nezgode hitro obtoženi malomarnosti. Zemeljski pumptrack poligoni so zaradi nizkih stroškov in možnosti nenehnega prilagajanja še dandanes popularni predvsem pri posameznikih in klubih, ki si asfaltne različice ne morejo privoščiti, hkrati pa imajo potrebno znanje za postavitev in vzdrževanje. Zemeljske pumptrack poligone so poskušali nagraditi z betonom, ki nudi obstojnost, možnost uporabe v vseh vremenskih razmerah in uporabo tudi z drugimi rekviziti na kolesih. Vendar pa se zaradi zamudnega procesa izgradnje in posledično visoke cene tovrstni poligoni niso številčno uveljavili. Nasprotno, pumptrack poligoni so dosegli pravi razmah z asfaltno prevleko. Ta ima namreč praktično iste karakteristike kot beton, vendar pa je vgradnja manj zapletena in cenejša.
Asfaltni pumptrack poligoni so tako po letu 2015 postali svetovni trend na področju športne infrastrukture, ki se je razširil tudi v Slovenijo, ki se trenutno ponaša z največ asfaltnimi pumptrack poligoni na prebivalca.
Kolopark
Beseda pumptrack je tujka, ki prihaja iz angleškega jezika. Ker slovenski izraz za tovrsten športni objekt ni obstajal, smo oblikovali izraz Kolopark, ki opisuje bistvo samega poligona. Izraz Kolopark je sestavljen iz besede kolo, kar opisuje, da gre za objekt, ki omogoča uporabo z vsemi športnimi rekviziti na kolesih ter besede park, saj ne gre samo za športni objekt temveč za celovito ureditev prostora oziroma z eno besedo – park. Kolopark je tudi registrirano blagovno znamko podjetja Aliansa.
Način uporabe
Pumptrack poligone odlikuje inovativen način poganjanja, kjer za premikanje ne uporabljamo pedal ali odrivanja, temveč se po grbinah gibamo s premikanjem težišča telesa. Tako pri vzpenjanju na grbino kolo ali drug rekvizit razbremenimo, ob spustu z grbine pa ponovno obremenimo. Tovrsten način gibanja je fizično intenziven in omogoča tako vadbo najmlajših kot tudi vrhunskih športnikov, kot denimo Filipa Flisarja, Žana Koširja, smučarskih skakalcev, itd.. Poleg tega vožnja po pumptrack poligonih krepi razvoj ravnotežja in koordinacije, kar je pomembno za razvoj motoričnih sposobnosti otrok in mladine.
Vrste pumptrack poligonov
Pumptrack poligoni so bili sprva zemeljski, saj je tovrsten način gradnje enostaven in poceni, hkrati pa omogoča tudi preprosto spreminjanje in nadgrajevanje. Ker pa je potrebno zemeljske poligone nenehno vzdrževati, hkrati pa jih je mogoče uporabljati le s kolesom, so graditelji pričeli iskati trajnejše rešitve. Sprva so se pojavili betonski pumptrack poligoni, ki pa so zelo dragi in zapleteni za izvedbo. Po drugi strani so se uveljavili tudi modularni poligoni, zgrajeni iz lesa, kovine, betona ali kompozitnih vlaken. Tovrsten poligon sicer rešuje prej omenjene težave, vendar je zaradi modularnosti zelo monoton in tako manj primeren za trajne umestitve. Nasprotno pa so tovrstni poligoni zaradi hitre in enostavne montaže in demontaže idealni za začasne umestitve, kot so denimo različni dogodki, tekmovanja, ipd.
Kot najoptimalnejši so se tekom časa izkazali asfaltni pumptrack poligoni, saj so cenovno ugodnejši od betonske različice, so raznolikih in organskih oblik, so trajni in odporni na vremenske vplive, omogočajo vožnjo s skoraj vsemi vsemi športnimi rekviziti na kolesih ter praktično ne potrebujejo vzdrževanja. Posledično so tovrstni poligoni tudi najbolj razširjeni. Več o vrstah pumptrack poligonov ter prednostih in slabostih posameznih različic si lahko preberete tukaj.
Zasnova in gradnja
Zasnova pumptrack poligonov se prilagaja glavni ciljni skupini uporabnikov, številu potencialnih uporabnikov, razpoložljivim sredstvom ter samemu območju in terenu kjer se predvideva umestitev poligona. Zasnova pumptrack poligonov je tako zelo raznolika, kar še povečuje njihovo atraktivnost, saj je navadno prav vsak pumptrack poligon unikaten. Pumptrack poligone lahko umestimo na majhna območja od 400m2 naprej, kar omogoča umeščanje v urbana okolja. Na drugi strani pa je tovrstne poligone umestiti tudi na območja v velikosti nekaj tisoč kvadratnih metrov. Medtem ko so manjši primerni predvsem za najmlajše uporabnike na poganjalcih in skirojih ter začetnike, pa so večji pumptrack poligoni primerni tudi za starejše, bolj izkušene uporabnike ter hkrati tudi kolesarje in skaterje. Primerna velikost za določen kraj je odvisna tudi od števila potencialnih uporabnikov. Najpogostejši so poligoni v Sloveniji so v velikosti med 700 in 1000 m2, saj so že ravno dovolj veliki, da so primerni tudi za starejše uporabnike ter širok spekter športih rekvizitov. Več o izbiri primerne lokacije za umestitev pumptrack poligona si lahko preberete tukaj.
Gradnja pumptrack poligona
Gradnja pumptrack poligona je odvisna od vrste oziroma izvedbe. Zemeljski pumptrack poligoni so za gradnjo najbolj enostavni in jih je mogoče umestiti v zelo kratkem času. Pri zemeljski različici je najpomembnejša uporaba primerne mešanice zemljine , ki omogoča doseganje želene stopnje zbitosti, hkrati pa zadržuje vlago dalj časa, tudi v sušnem vremenu, kar preprečuje razpadanje. Priporoča se mešanica gline in ilovice v razmerju 30:70. Poleg tega so za stabilizacijo zemljine na voljo tudi različni preparati, ko je na primer Soiltec ali različne doma pripravljene mešanice na osnovi lesnega lepila, ipd. Pred izvedbo samega zemeljskega poligona je priporočljivo poskrbeti za odvodnjavanje, brežine pa je smiselno zatraviti, saj tako povečamo njegovo obstojnost.
Asfaltne različice zahtevajo večjo stopnjo utrjevanja terena, da bi preprečili posedke, ki lahko povzročijo razpoke na asfaltni vozni površini. Na območju je tako potrebno odstraniti plast humusa ter ga nadomestiti z ustreznim kamnitim materialom. Urediti je potrebno tudi odvodnjavanje, najpogosteje preko betonskih jaškov povezanih s cevmi, ki vodo odvajajo izven samega poligona. Na pripravljenem platoju se s pomočjo strojev in ročnega dela oblikuje in utrdi konfiguracija samega poligona iz zmrzlinsko odpornega materiala. Sam ustroj pa se nato prevleče s plastjo asfalta primerne granulacije, ki omogoča gladko in trdno površino. Brežine poligona je potrebno zatraviti, da se prepreči spiranje in spodjedanje spodnjega ustroja poligona.
Podobna je tudi tehnika izgradnje betonskega pumptrack poligona, le da je potrebno celoten poligon obdati z opažem, beton pa se nato nanese v shortcrete tehniki.
Varnost
Pumptrack poligoni na videz izgledajo zelo razgibano in za nekatere tudi nevarno. Vendar pa so v nasprotju s prvim vtisom zelo varni, kar navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da smo za asfaltne pumptrack poligone pridobili tudi certifikat o skladnosti z evropskimi in slovenskimi standardi za otroška igrišča. Več o varnosti naših pumptrack poligonov si lahko preberete tukaj.
Tekmovanja
Na pumptrack poligonih je mogoče organizirati različne dogodke in tekmovanja. Nekateri poligoni so posebej zasnovani za organizacijo tekmovanj in omogočajo sočasno vožnjo dveh tekmovalcev po zrcalnem poligonu, spet na drugih je mogoče organizirati tekmovanja na čas, itd. V želji, da bi spodbudili pravilno in varno uporabo pumptrack poligonov, ki smo jih zgradili po Sloveniji, smo v letu 2018 organizirali pokal Pumpaj Slovenija, ki smo ga v leti 2019 še nadgradili. Zaradi priljubljenosti, hitro rastočega števila tovrstnih poligonov širom po svetu in obstoječih tekmovanj pa so vožnjo po pumptrack poligonih v Mednarodni kolesarski zvezi UCI prepoznali kot uradno športno disciplino. Posledično bodo na pumptrack poligonih potekala tudi državna, evropska in svetovna prvenstva. Tako bo na primer tudi serija Pumpaj Slovenija v letošnjem letu štela za državni pokal, organizirali pa bomo tudi državno prvenstvo. o seriji Pumpaj Slovenija si lahko preberete tukaj.